Odlični v znanosti 2017 – predstavitve s področja biotehnike

 

Lokacija: Vetrinjski dvor

Termin: 19:00 - 20:00

 

Odlični v znanosti je vsakoletni cikel javnosti odprtih dogodkov, ki jih organizira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS). V okviru dogodkov so predstavljeni vidnejši znanstveni dosežki preteklega leta po izboru Znanstveno-raziskovalnih svetov posameznih znanstvenih ved, ki delujejo znotraj ARRS. V Vetrinjskem dvoru bo predstavljenih šest dosežkov, ki so bili izbrani na področju biotehniških ved. Dogodek je del vseevropske Noči raziskovalcev (SciFe), ki ga financira Evropska komisija v okviru ukrepov Marie Skłodowska-Curie.

 

Biotehniške vede vključujejo raznolika področja, ki se prepletajo znotraj in med vedami. Osnovno načelo je prispevati k zdravemu okolju in hrani, vzdržnemu razvoju, ter razvoju temeljnih in uporabnih znanj.

 

 

Svoje dosežke bodo predstavili:

 

Doc. dr. Miha Krofel (gozdarstvo)

Pregled učinkovitosti ukrepov za preprečevanje napadov zveri na živino

 

Škoda, ki jo z napadi na domačo živino povzročajo velike zveri, je eden izmed glavnih izzivov pri upravljanju s plenilci po vsem svetu. Za preprečevanje škode se v praksi uporabljajo različni ukrepi, od ubijanja plenilcev do zaščite živine. V prestižni znanstveni reviji smo objavili pregledni članek o učinkovitosti teh ukrepov. Kritičen pregled je pokazal, da upravljavske prakse v Severni Ameriki in Evropi pogosto temeljijo na nepreverjenih ali neučinkovitih metodah.

 

Doc. dr. Tomislav Levanič (gozdarstvo)

Ali bi morale umetne nevronske mreže zamenjati linearne modele v klimatskih rekonstrukcijah, ki temeljijo na podatki iz drevesnih branik?

 

Klimatske spremembe nas vse zadevajo in vplivajo na naravo in družbo. Drevesa in gozdovi so pomembni z različnih vidikov, med drugim tudi, ker v drevesnih branikah hranijo informacije o pretekli klimi. S pomočjo metod modeliranja nam je uspelo izluščiti klimatske informacije v branikah in rekonstruirati klimo v preteklost. S tem smo pridobili informacijo o preteklem odzivu in odzivnih sposobnostih dreves ter mejah odziva. To bo pomagalo gozdarjem pri načrtovanju ustreznega gospodarjenja z gozdom, družbi pa bo zagotovilo številne, izjemno koristne in pomembne funkcije gozda tudi v prihodnje.

 

Dr. Martin Škrlep (živilska produkcija)

Prašičereja brez kastracije samčkov – problem za tradicionalne mesnine

 

Raziskava, katere izsledke smo objavili v vodilni reviji s področja znanosti mesa, naslavlja problematiko kirurške kastracije pujskov. To tradicionalno rejsko opravilo se izvaja zaradi preprečevanja neprijetnega vonja mesa. Sektor prašičereje v EU to prakso ukinja, kar predstavlja težave zaradi spremenjenih lastnosti surovine za nadaljnjo predelavo, še posebej za proizvode višjega kakovostnega segmenta kot je pršut in druge tradicionalne mesnine.

 

 

 

Maja Mikulič Petkovšek (rastlinska produkcija)

Primerjava glavnih sestavin okusa in antioksidativnih lastnosti plodov in cvetov različnih vrst sambucusa in medvrstnih hibridov

 

V raziskavi smo želeli preučiti razlike v vsebnosti sladkorjev, organskih kislin, skupnih fenolov in antioksidativne aktivnosti med tremi različnimi vrstami bezga (Sambucus nigra, S. cerulea, S. javanica) ter sedmimi medvrstnimi križanci. V pridelavi bezga priporočamo predvsem vrsto S. nigra, ki je izstopala po veliki vsebnosti skupnih fenolov v plodovih in cvetovih in veliki antioksidativni aktivnosti. Izsledki študije se lahko uporabijo v žlahtniteljske namene pri pridobivanju novih sort kot tudi v prehranski in farmacevtski industriji pri izdelavi proizvodov iz bezgovih plodov in cvetov.

 

 

Nataša Tozon (veterina)

Zdravljenje tumorjev pri psih z elektrokemoterapijo in genskim elektroprenosom

 

Elektrokemoterapija in genska terapija sta se za zdravljenje tumorjev pri psih izkazala kot uspešna in varna terapija. Uspešnost terapije je predvsem spodbudna pri tumorjih, ki so preveliki za kirurško odstranitev ali se ne odzovejo na kemoterapijo. Preizkušanje te terapije na veterinarskih pacientih pa pripomorejo tudi k lažjemu prenosu na ljudi.

 

 

Ines Mandič Mulec (biotehnologija)

Kako bakterije prepoznajo sorodnike?

 

Raziskava je izrednega pomena, saj prvič razkrije molekularne mehanizme sorodstvenega razlikovanja. Poznavanje teh mehanizmov je pomembno za razvoj naprednejših biognojil, odkrivanje novih protimikrobnih učinkovin ter za razumevanje dinamike bakterijskih populacij v mikrobiomih rastlin, živali in človeka.

 

Dogodek bo povezovala Renata Dacinger, Voditeljica in urednica oddaje Ugriznimo znanost na RTV SLO.

 

 

Organizator: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS v sodelovanju s Univerzo v Mariboru (partnerica v konzorciju SciFe).

 

Več informacij: tina.novak@arrs.si

 

Spletna stran: https://www.arrs.gov.si/sl/promocija/odlicni/