Bevkov trg, pred Kulturnim domom Nova Gorica, Bevkov trg 4, 5000

 

Opazovanje nočnega neba s teleskopom

 

doc. dr. Sergey Vorobyev

Področje raziskovanja: eksperimentalna fizika kožmičnih žarkov in astronomija gama žarkov zelo visokih energij.

Dr. Sergey Vorobyev je docent za področje fizike na Univerzi v Novi Gorici. Njegova raziskovalna dejavnost je povezana z eksperimentalno fiziko kožmičnih žarkov in astronomijo gama žarkov zelo visokih energij. S. Vorobyev sodeluje v mednarodnih kolaboracijah Pierre Auger in CTA (Cherenkov Telescope Array) in je trenutno vodja skupine CTA v Centru za astrofiziko in kozmologijo na Univerzi v Novi Gorici ter predstavnik Univerze v Novi Gorici v kolaboraciji CTA.

 

prof. dr. Andreja Gomboc, znanstvena svetnica

Področje raziskovanja: astrofizika, popularizacija astronomije, izbruhi sevanja gama, plimsko raztrganje zvezd

Andreja Gomboc je redna profesorica za astronomijo na Univerzi v Novi Gorici in dobitnica Zoisovega priznanja za raziskovalne dosežke 2015. Raziskovalno se ukvarja z izbruhi sevanja gama, ki so najmočnejše eksplozije v vesolju, in s plimskih raztrganjem zvezd v bližini masivnih črnih lukenj. Sodeluje v mednarodnih kolaboracijah, največ z astrofiziki v Veliki Britaniji in Italiji. Dejavna je pri popularizaciji astronomije, je predsednica državne komisije za tekmovanje v znanju astronomije in urednica spletnega Portala v vesolje (www.portalvvesolje.si).

 

Spoznavajmo zakone fizike preko preprostih fizikalnih igračtop

 

doc. dr. Sergey Vorobyev

Področja raziskovanja: eksperimentalna fizika kožmičnih žarkov in astronomija gama žarkov zelo visokih energij.

Dr. Sergey Vorobyev je docent za področje fizike na Univerzi v Novi Gorici. Njegova raziskovalna dejavnost je povezana z eksperimentalno fiziko kožmičnih žarkov in astronomijo gama žarkov zelo visokih energij. S. Vorobyev sodeluje v mednarodnih kolaboracijah Pierre Auger in CTA (Cherenkov Telescope Array) in je trenutno vodja skupine CTA v Centru za astrofiziko in kozmologijo na Univerzi v Novi Gorici ter predstavnik Univerze v Novi Gorici v kolaboraciji CTA.

 

 doc. dr. Gabrijela Zaharijaš, znanstvena sodelavka

Gabrijela Zaharijaš je svojo karierno pot razvijala na raličnih institucijah v ZDA in Evropi. Raziskuje področja astrofizike visokih energij, še posebej skrivnostne narave delcev temne snovi in podatkov v astrofiziki, ki jih iz vesolja (preko satelita Fermi LAT) in s Čerenkovih teleskopov (Cherenkov Telescope Array) pridobiva prek opravljanja poskusov s področja astrofizike visokih energij in meritev žarkov gama. Več o Gabrijeli Zaharijaš:

http://www.ung.si/~gzaharijas/Gabi_research.html

Področja raziskovanja: astofizika visokih energij, astrofizika osnovnih delcev

 

Gašper Kukec Mezeg, mlad raziskovalec

Področja raziskav: - Določanje lastnosti kozmičnih žarkov v sklopu observatorija Pierre Auger v Argentini. - Razvoj in karakterizacija svetlobnih detektorjev v sklopu bodočega eksperimenta CTA (Cherenkov Telescope Array).

Po dodiplomskem študiju fizike na Univerzi v Novi Gorici je študij nadaljeval na področju astrofizike, saj so ga skrivnosti Vesolja vedno zanimale. Po 5-mesečnem obdobju na Erasmus praktični izmenjavi v Lizboni (Portugalska), se je začel, poleg analize podatkov kozmičnih žarkov, ukvarjati tudi s praktičnim delom z detektorji. Opravlja doktorat na Univerzi v Novi Gorici in izvaja vaje za študente dodiplomskega študija na področju fizike in programiranja.

 

Marta Trini, mlada raziskovalka

Raziskovalni področji: fizika visokih energij, astrofizika

Marta Trini je diplomirala leta 2009 iz fizike na Univerzi v Trstu v Italiji ter magistrirala leta 2013 iz astrofizike in kozmologije na isti univerzi. Novembra 2014 je pričela s podiplomskim študijem na Univerzi v Novi Gorici, kjer pripravlja doktorsko nalogo, v kateri se osredotoča na raziskave horizontalnih atmosferskih plazov in iskanje primarnih nevtrinov ekstremnih energij, v sodelovanju z Observatorijem Pierre Auger. Takšne nevtrini so posledica interakcij kozmičnih žarkov. Njihova detekcija bo nam pojasnila izvore kozmičnih žarkov, katerih najverjetnejši kandidati so izbruhi žarkov gama, aktivna galaktična jedra oziroma nedavno odkriti izvori gravitacijskih valov.

 

Aurora Clerici, mlada raziskovalka

Področje raziskovanja: astrofizika

Aurora Clerici je diplomirala na Univerzi v Ferrari (Italija), kjer je raziskovala radioaktivnost prsti. V okviru magistrskega študija se je usmerila v raziskovanje izbruhov žarkov gama. Trenutno med svojim doktorskim študijem na Univerzi v Novi Gorici preučuje motnje procesa plimovanja. Do taga prihaja, ko se zvezde dovolj približajo velikim črnim luknjam, da gravitacijske sile slednjih zmotijo delovanje njihovo delovanje.

 

Blaž Winkler, mlad raziskovalec

Področja raziskovanja:

Računaniške simulacije strukturnih, električnih in optičnih lastnosti materialov.

Blaž Winkler se že skozi celoten študij fizike na univerzi v Novi Gorici ukvarja s razvojem in karakterizacijo sodobnih materialov. Trenutno opravlja skupni doktorski študij (»cotutelle«) v sodelovanju Univerze v Novi Gorici in univerze Jean Monet iz Saint-Étienne-a v Franciji. Njegovo delo obsega računalniške simulacije strukturnih, elektronskih in optičnih lastnosti točkastih defektov v tehničnih steklih. Tovrstni pojavi lahko zmanjšujejo učinkovitost različnih naprav npr. optičnih vlaken in računalniških procesorjev.

 

Čiščenje vode s pomočjo katalizatorja in UV sevanjatop

Olena Pliekhova

Fakulteta za znanosti o okolju, Laboratorij za vede o okolju in življenju, Univerza v Novi Gorici

Olena Pliekhova je magistrirala iz kemije na univerzi Donetsk National University v Ukrajini leta 2007.

Od leta 2015 je doktorska študentka Fakultete za podiplomski študij Univerze v Novi Gorici, raziskovalno pa je dejavna tudi v Laboratoriju za vede o okolju in življenju v okviru omenjene univerze.

Trenutna raziskovalna področja:

- kinetika, termodinamika in mehanizem adsorpcijskih procesov iz tekoče faze.

- razvoj in proizvodnja poroznih materialov.

- zasnova nanomaterialov in njihova aplikacija na področju okoljskih ved.

- zasnova, karakterizacija in aplikacija fotoaktivnih zmesi.

 

Spektroskopija s toplotnimi lečami (TLS)top

 

doc. dr. Dorota Korte

(Fakulteta za znanosti o okolju, Laboratorij vede o okolju in življenju, Univerza v Novi Gorici)

Opis: Dorota Korte je magistrirala iz fizike na Tehnični univerzi Silesia na Poljskem leta 2000. Leta 2006 je postala doktorica znanosti s področja fizike v okviru omenjene universe, kjer tudi opravljala raziskovalne ter pedagoške delo v obdobju 2000-­2008. Od leta 2008 je znanstvena sodelavka v Laboratoriju vede o okolju in življenjuna Univerzi v Novi Gorici.

Raziskovalna področja:

- razvoj občutljivih in selektivnih metod ter instrumentacije za določevanje sledovih vrednosti pomembnih snovi v tekočih vzorcih ter za določevanje optičnih, toplotnih in strukturnih parametrov trdih snovi v obliki tankih plasti

- razvoj in uporaba optotermičnih spektroskopskih metod za analizo okoljskih vzorcev.

Prikaz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo defibrilatorja (AED)top

 

Boris Šega, dipl. zn., licencirani inštruktor prve pomoči

Boris Šega je diplomirani zdravstvenik, licencirani inštruktor prve pomoči pri Rdečem križu Slovenije, Območnem združenju Nova Gorica. Redno izvaja različne tečaje prve pomoči, v Splošni bolnišnici Dr. Franca Derganca Nova Gorica, kjer je zaposlen na Oddelku za intenzivno terapijo in anestezijo, pa vodi tudi tečaje dodatnih postopkov oživljanja kritično obolelih bolnikov v bolnišničnem okolju.  

 

 

Predstavitev pojava superprevodnostitop

 

dr. Barbara Ressel

Diplomirala je leta 1996 na Univerzi v Trsti, Italija iz fotoelektronski difrakciji Rh (100) na Sinhatronu. Doktorirala pa leta 2003 na Charles Univerzi v Pragi, Češka. Tema njenega doktorata so mikroskopske študije formacij kovinsko-silicijevih formacij.

 

 

 

 

Jezikovni kotičektop

doc. dr. Rok Žaucer

Raziskovalna področja: skladnja, morfoskladnja, usvajanje jezika, jezikovno načrtovanje

Rok Žaucer je docent za jezikoslovje na Univerzi v Novi Gorici. S skladnjo in morfoskladnjo se ukvarja že dolgo, pri čemer izhaja predvsem iz slovenskih jezikovnih podatkov, usvajanju jezika pa se posveča predvsem v zadnjih letih, in sicer v okviru mednarodne raziskovalne ekipe jezikoslovcev in psihologov.

 

prof. dr. Penka Stateva

Raziskovalna področja: formalna in eksperimentalna pragmatika, formalna semantika, skladenjsko-semantični vmesnik, večjezičnost

Penka Stateva je profesorica jezikoslovja na Univerzi v Novi Gorici. Pri teoretičnih in eksperimentalnih raziskavah pogosto sodeluje z Arturjem Stepanovim, s katerim med drugim raziskujeta usvajanje jezika pri večjezičnih posameznikih.

 

prof. dr. Artur Stepanov

Raziskovalna področja: teoretična in eksperimentalna skladnja, psiholingvistika (procesiranje stavkov), večjezičnost

Artur Stepanov je vodja projekta AThEME na Univerzi v Novi Gorici. Pri teoretičnih in eksperimentalnih raziskavah, v katerih se med drugim posveča tudi raziskovanju večjezičnosti, pogosto sodeluje s Penko Statevo.

 

prof. dr. Franc Marušič

Raziskovalna področja: teoretična in eksperimentalna skladnja, usvajanje jezika in (ne)jezikovnih konceptov.

Franc Marušič je profesor jezikoslovja na Univerzi v Novi Gorici. F. Marušič sodeluje v več mednarodnih konzorcijih, ki izvajajo teoretično eksperimentalne raziskave jezika v sodelovanju z Rokom Žaucerjem pa se posveča tudi opisnemu preučevanju slovenskega jezika.

 

dr. Matic Pavlič

Raziskovalna področja: slovenski znakovni jezik, večjezičnost, skladnja

Matic Pavlič je podoktorski sodelavec na Centru za kognitivne znanosti jezika in asistent na Fakulteti za humanistiko na Univerzi v Novi Gorici. Med drugim se ukvarja z raziskovanjem slovenskega znakovnega jezika, s svojim delom pa želi opisati osnovne strukturalne značilnosti tega jezika in jih hkrati primerjati z drugimi znanimi znakovnimi jeziki.

 

 

Vesna Plesničar

Raziskovalna področja: skladnja, samostalniška zveza v slovenščini

Vesna Plesničar je mlada raziskovalka na Centru za kognitivne znanosti jezika in doktorska študentka na programu Kognitivne znanosti jezika, ki se ukvarja s skladnjo, omejitvami vrstnega reda atributivnih (lastnostnih) pridevnikov, ki opisujejo koncept barve, oblike in velikosti, znotraj kompleksne samostalniške zveze v slovenščini.

 

 

 

dr. Petra Mišmaš

Raziskovalna področja: skladnja, slovenščina, vprašanja, samostalniška zveza

Petra Mišmaš je podoktorska raziskovalka na Centru za kognitivne znanosti jezika in asistentka na Fakulteti za humanistiko na Univerzi v Novi Gorici, ki se ukvarja tako s teoretičnim kot eksperimentalnim jezikoslovjem. V okviru teoretičnega dela se ukvarja zlasti z lastnostmi vprašanj in samostalniške zveze, v okviru eksperimentalnih raziskav pa se ukvarja tudi s tem, kako jezik usvojijo otroci.

 

Dimenzije življenjatop

 

Dr. Elisa Mazzega

Laboratorij za vede o okolju in življenju, Fakulteta za znanosti o okolju (Univerza v Novi Gorici)

Dr. Elisa Mazzega je magistrirala s področja medicinske biotehnologije leta 2011 na Nacionalnem inštitutu za preučevanje rakavih obolenj (CRO) v Avianu (Italija). Leta 2015 pa je doktorirala na Univerzi v Vidmu (Italija) s področja kliničnih znanosti in tehnologij.

Področja raziskovanja: tehnologije rekombinantih protiteles, razvoj onkoloških reagentov, okoljska diagnostika, razvoj različnih biotehnoloških aplikacij (ELISA, FACS, IF, IP), diagnostika patogenih bakterij in toksičnosti alg v sladki in slani vodi.

 

EU kotičektop

 

koordinatorica: Jasmina Nikić, Europe Direct Goriška

 

 

Senzorična delavnicatop

 

mag. Marko Lesica

Področje raziskovanja:  vinarstvo / alternativne vinarske tehnologije /enološka sredstva.