Raziskovalci smo vsi, nekateri smo poklicni – pot do določanja gensko spremenjenih organizmov

 

izr. prof. dr. Jana Žel, Nacionalni Inštitut za biologijo

 

Kaj je lepšega kot naučiti se nekaj novega? V gimnaziji se je moje zanimanje najbolj vrtelo okoli mineralogije in še sedaj rada ogledujem zanimive minerale in druge kamnine ter fosile v naravi. Kljub temu sem se odločila za študij biologije, vede o življenju (bios –življenje, logos-pomen, študija), saj me je pritegnila raznovrstnost organizmov, zapleteno prepletanje med njimi in njihov stalen razvoj, spreminjanje in prilagajanje okolici ter vpliv človeka nanje.

Tako sem za diplomsko, magistrsko in doktorsko nalogo preučevalo mikorizo, to je sožitje med glivami in rastlinami. Jurčkov ali lisičk ne bi mogli nabirati, če le ti ne bi imeli podgobja, tankih glivnih nitk, ki jih povezujejo s koreninami dreves, da iz njih dobivajo nekatera hranila, drevo pa prav tako preko gliv poveča svoj koreninski sistem in s tem lažje črpa minerale iz tal. Preučevanje je bilo osredotočeno na vpliv onesnaževanja okolja, zlasti uporabe pesticidov npr. zloglasnega atrazina, ter vpliv aluminija, kot posledice kislega dežja zaradi onesnaženosti zraka. Moja začetna raziskovalna pot je potekala pod odličnim mentorstvom prof.dr. Nade Gogala, ki je že tedaj znala združevati temeljne raziskave z raziskavami, ki so neposredno pomembne za gospodarstvo. Tako sem v tem obdobju sodelovala pri začetkih rastlinske biotehnologije v Sloveniji in svetu in sicer s tkivnimi kulturami bora, česna in drugih gospodarsko pomembnih rastlin.

tem času so izredno napredovala tudi orodja molekularne biologije, s katerimi je možno preučevanje in spreminjanje DNK. Tako sem se skupaj s sodelavci in kot mentorica odličnih doktorantov in študentov začela ukvarjati s preučevanjem odpornosti rastlin na bolezni s pomočjo vnosa genov v rastline. Iz tistega obdobja naj povdarim preučevanje mehanizmov odpornosti krompirja Slovenske sorte Igor, ki se je tedaj sadil na 60% polj v Sloveniji, a je zaradi bolezni, ki jo povzroča virus PVY praktično izginila. Vzgojili smo gensko spremenjen Igor odporen na ta virus. V tistem času je nastopil moratorij na sajenje gensko spremenjenih organizmov (GSO) v Evropi ter vzpostavila zakonodaja za odobritve GSO in označevanje njihove vsebnosti v živilih in krmi. Zato se je moje raziskovalno delo in druge aktivnosti zadnjih več kot 15 let usmerilo v razvoj pristopov določanja GSO v živilih, krmi, rastlinah. Vzporedno z razvojem molekularnih tehnologij smo skupaj s sodelavci iz Slovenije in drugih držav prebijali ledino tega področja ter postavljali raziskovalne in meroslovne temelje za kvalitetne, zanesljive in mednarodno primerljive molekularne analize. Sedaj vodim dejavnost gensko spremenjenih organizmov, ki vključuje tudi Nacionalni referenčni laboratorij za določanje GSO, ki je eden vodilnih na svetu in kamor se prihajajo izobraževati kadri iz celega sveta.

Pri svojem raziskovanju sem se naučila, da je izredno pomembno sodelovanje različnih znanj, tako naravoslovnih, tehnoloških kot družboslovnih ter sodelovanje raziskovalnih inštitucij, ministrstev, podjetij in širše javnosti, saj le tako lahko razumemo drug drugega in izkoristimo vsa pridobljena znanja v dobrobit človeka in narave ter z mirno vestjo vsako noč zaspimo, da smo dodali kanček v mozaik svetovnega znanja, ob tem pa tudi uživali v prijetni družbi svojih odličnih sodelavcev doma in v tujini. Zjutraj, ko se zbudimo čakajo na nas novi raziskovalni izzivi…

Izr.prof. dr. Jana Žel je znanstvena svetnica na Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB) in izredna profesorica s področja biotehnologije na Univerzi v Ljubljani, poučuje tudi na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana. Ima več kot 35 let delovnih izkušenj iz področja rastlinske fiziologije in biotehnologije, vodi Nacionalni referenčni laboratorij za določanje gensko spremenjenih organizmov (GSO), je članica upravnega odbora Evropske mreže laboratorijev za določanje GSO in sodeluje v številnih nacionalnih in mednarodnih delovnih skupinah na področju GSO in standardizacije molekularne biologije. NIB je tudi nacionalni etalon za področje množina snovi/bioanalize nukleinskih kislin, zlasti na področju GSO in mikroorganizmov.