Nova področja v znanosti bodo v prihodnosti vse bolj potrebna

 

prof. ddr. Ana Vovk Korže, vodja Mednarodnega centra za ekoremediacije UM FF

 

Pogled na znanstvena področja nam prikaže heterogenost vsebin, ki sestavljajo naše življenje. Če smo bili v osnovni šoli zadovoljni s slovenščino, matematiko, telesno vzgojo, tujim jezikom in geografijo, pa v srednji šoli še z ekonomsko matematiko, računalništvom in tako naprej, smo na fakultetah spoznali spet nova področja, in zdi se, da ni konec teh disciplin, ki bi nam pomagale odkrivati stvarnost tega sveta.

Še tako ozka področja znanosti ugotavljajo, da je še zelo veliko stvari in povezav nepojasnjenih in da moramo še naprej raziskovati. Še večji izziv pa je, da ugotavljamo, da s sedanjimi t.i. predmetno specifičnimi področji ne moremo raziskati kompleksnosti življenja na tem svetu in da moramo nujno razviti še nova področja. Ni ga več človeka, ki danes ne bi vedel za ekologijo, pa če pogledamo 50 let nazaj, je seveda še ni bilo. Pa še zelo veliko je takih področij, ki so se vtihotapila v naš izobraževalni sistem kot nujnost, pa so danes že skoraj prevzela vsebine in metode raziskovanja starim disciplinam. Ta nenehni boj med znanstvenim področji in razvoj novih je prava evolucija teorije, ki pa mestoma izgubi tla pod nogami, ker nima implementacije v praksi in zato postane sama sebi namen. Še več, mladi se ji uprejo, ker ne vidijo uporabne vrednosti v smislu, zakaj bi jaz to moral vedeti in znati.

Prav tako razmišljanje se me je lotevalo, ko sem opazovala geografijo kot zelo staro znanstveno disciplino, ki je izhajala iz odkrivanja sveta. Mnogi pomorščaki in popotniki so prispevali k temu, da poznamo že več kot 500 let naš svet in da so odkriti zadnji kotički našega planeta, zato ni več potrebe po opisovanju in naštevanju krajev, držav in rek, ampak se je morala geografija inovirati z razlago procesov in pojavov na Zemlji. Kaj je geografija torej danes? Če bi pogledali raziskave na tem področju, bi zelo težko odgovorili, ker je skoraj vse, od družboslovja, naravoslovja, statistike, kartografije, astrologije, ekologije…ne morem vsega našteti. Vsekakor je sklep, da je geografija interdisciplinarna in da se ukvarja s preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo.

Toda novi izzivi podnebnim sprememb, kemizacije okolja in starajoče se družbe z raztrganimi medgeneracijskimi vezmi so zahtevali razširitev že tako interdisciplinarne geografije, katere glavno poslanstvo je raziskovanje pojavov in procesov na Zemeljskem površju. Tako smo razvili ekoremediacije, to je veda, ki se ukvarja z zdravljenjem okolja na povsem naravni način. Danes so ekoremediacije sestavni del študijskih načrtov fakultet, torej učne vsebine na prvi in drugi stopnji ter samostojni študijski program na privatni univerzi v Mariboru. Imamo tudi Mednarodni center za ekoremediacije na Filozofski fakulteti v Mariboru, ki zaposluje mlade ljudi in dela projektno na mednarodni ravni z razvojem programov za izboljšanje tako okolja, stanja družbe in posledično ekonomskega stanja. Izvajamo predvsem izobraževalne projekte in ugotavljamo, da ljudje zelo malo poznajo povsem praktične rešitve, ki bi jim olajšale življenje. Npr. v Senegalu so kurili slamo od riža, kljub temu, da tam pade samo 400 mm padavin. Ob ogledu Učnega poligona za samooskrbo Dole, ki temelji na novih znanostih kot so ekoremediacije, permakultura in agroekologija so vodilni predstavniki sprejeli takoj nove odločitve, to je zadrževanje biomase v tleh prav zaradi absorbske sposobnosti zemlje.

Poslanstvo znanosti je vsebolj v transferu rezultatov v družbo, saj ne moremo sicer govoriti o trajnosti, če se ta prenos ne izvrši in to v dovolj veliki količini. Ker pa se izzivi samo še stopnjujejo, imamo znanstveni pred seboj še veliko dela.