Torek: Inovativnost v vse osnovne šole

prof. dr. Borut Likar, UP, Fakulteta za management

---

Današnji dan je bil dinamičen in pester, predstavljam nekaj raznolikih utrinkov.

Že zjutraj je prišel dimnikar. Zadnja leta sem v podjetju prisoten pri pregledu plinske peči, saj je ta zaradi starosti menda na meji dopustnih vrednosti pri izgorevanju. Presenetljivo pa so bile že kritične vrednosti iz preteklih let letos v mejah normale. Dimnikar je kot eno od možnosti omenil slabši plin (upam da ne gre za "varčevalne ukrepe" zaradi odpovedi Južnega toka), ki posledično pomeni manj škodljivih emisij. Torej dobro v slabem.

Med današnjo pošto je tudi revija Pedagoška obzorja, v kateri najdem že pričakovan objavljeni članek. Moja magistrska študentka mag. Petra Kunc  je opravila zanimivo raziskavo povezano z vodstvenimi vidiki ustvarjalnosti in inovativnosti v srednjih šolah. V njej ugotavlja, da je stanje razmeroma slabo, utemelji razloge in predlaga, kako ga izboljšati. Na podlagi naloge sva napisala članek za ugledno znanstveno revijo. Upam, da ga bo prebral vsaj kak ravnatelj in razmislil o njegovem sporočilu. V dobro sebe, šole in predvsem naših otrok. Za pojasnilo - znanstveni članki so pri delu na univerzi pomembno merilo kakovosti raziskovalnega dela. Brez objav ni habilitacij (npr. docent, profesor ipd.), habilitacija pa je nekakšna "wild card" (licenca) za pedagoško in raziskovalno delo. Kdor nima ustreznih znanstvenih in drugih referenc, ob naslednji habilitaciji, ki je praviloma čez 5 let, ostane brez "licence" za delo in posledično brez službe. Poznam primere, ko so dolgoletni sodelavci  in predavatelji, kljub sicer kakovostnemu delu, ob poteku stare habilitacije čez noč pristali na cesti.

Morda je vredno razmisliti o podobnih licencah tudi za druge javne uslužbence…

Hitim na sestanek s predstavniki fundacije, ki podpira odličnost v izobraževanju. Predstavim koncept uvajanja ustvarjalnosti in inovativnosti v osnovno šolo. Prvi odzivi so pozitivni, vendar bodo potrebni dodatni napori. Želim si, da bodo prizadevanja uspešna, saj je omenjeno področje s strani države kljub izjemi pomembnosti zapostavljeno. Večina državnih dejavnosti in sredstev v povezavi z inovativnostjo je usmerjenih v gospodarstvo, saj se tu pričakuje razmeroma hitre rezultate. Za mlade pa je sredstev vedno premalo, saj to menda "ni nič nujnega". S to logiko odgovorni v državi že skoraj dve desetletji prelagajo odgovornost na naslednje in naslednje vlade. Mladi pa odraščajo in študirajo po pogosto zastarelih kurikulih in posledično po končanem šolanju težko najdejo zaposlitev oz. niso pripravljeni na samozaposlitev. Vse to je v veliki meri posledica šolskega sistema, ki se prepočasi prilagaja današnjim izzivom.

Obenem se zavedam, da so taki in podobni projekti sicer dobrodošli, a pomenijo le koristno "partizansko" akcijo. Oz. v jeziku EU t.i. pilotni projekt. Šolstvo kot celota pa potrebuje dolgoročne in stabilne sistemske rešitve, ki jih na srečo podpira tudi EU, saj je med strateške prioritete postavila razvoj ustvarjalnosti in inovativnosti. Tudi med mladimi.

Zaključujem s pisanjem, saj moram za jutrišnji mednarodni sestanek pripraviti predstavitev. Več o tem jutri.