Ponedeljek: Intervju o ustvarjalnosti

prof. dr. Borut Likar, UP, Fakulteta za management

Dan se je začel s sestankom s študentko Mojca Karin Rehar, ki pripravlja magistrsko naloga z naslovom Ustvarjalnost kot povezava med managementom in umetnostjo. Poklicala me je že prejšnji teden, takoj po oddaji Turbulenca, na kateri sem tokrat gostoval na temo ustvarjalnosti. Najprej želim poudariti, da sem bil vesel poteze TV Slovenija, da z oddajo o ustvarjalnosti počasti rojstni dan dr. Franceta Prešerna, saj Slovenci po preteklih izkušnjah raje praznujemo dan njegove smrti. A naj se vrnem k sestanku. Ga. Mojca je prišla k meni z namenom intervjuja za magisterij. Tema me je takoj pritegnila, saj sem sam tako univerzitetni profesor, inovator kot tudi podjetnik, za hobi pa se ukvarjam s fotografijo. V ozadju magistrske naloge je ideja o povezanosti tipičnih managerskih nalog z ustvarjalnimi pristopi. Po naravi dela namreč managersko delovanje, zlasti v slovenskem poslovnem okolju zahteva odlično delovanje leve možganske polovice. Ta je odgovorna za strategijo, sistematiko in racionalnost ter temelji na logiki in upoštevanju pravil ter analiz. Desna hemisfera pa je odgovorna za kreativnost, domišljijo, radovednost in intuicijo. In prav ta je pomembna osnova za kreativno in inovativno delo, ki ga v slovenskih organizacijah primanjkuje. In prav zato med najboljšimi managerji pogosto najdemo take, ki imajo močno razvito "žilico" za aktivne oblike umetniškega udejstvovanja.

Naj se vrnem na sestanek. Predvsem me je pri študentki presenetil poglobljen intervju, ki ga pri njenih kolegih redko srečam. Avtorica, ki se poleg študija tudi sama ukvarja  s pisanjem Haiku-jev  mi je pojasnila, da se je celo nedeljo pripravljala na današnji sestanek. Ko ji je zmanjkalo zamisli za intervju, je vzela v roke svinčnik in skušala vizualizirati mesto današnjega sestanka - mojo delavno sobo in jo tudi narisala. Še posebno me je presenetilo nekaj podrobnosti, ki jih ni še nikoli videla. Narisane so bile parabolične linije mize - v resnici imam polkrožno delavno mizo. Na steni je bila narisana velika slika - v resnici imam več kot dva metra veliko lastno fotografsko instalacijo. Narisala je tudi zibko z veliko pentljo. Povedati moram, da sem pred časom razvil invencijo za uspavanje otroka v otroški zibki oz avtomobilski lupinici in "pogonski mehanizem" zelo podoben omenjeni pentlji. Tudi to imam v pisarni. In še Eifflov stolp je narisala. Tega sicer pri meni ni, imam pa skoraj meter visoko elektronko s trikotnim podnožjem, ki sem jo dobil od očeta za darilo ob doktoratu in močno spominja na Eifflov stolp.

Ne izključujem, da je vse to splet naključij. Eno pa je gotovo. Vprašanja so bila poglobljena in ustvarjalna. In gotovo je tudi to, da s podobnimi, pa tudi popolnoma drugačnimi ustvarjalnimi pristopi vnašamo v naše delo ustvarjalnost. In, če to povežemo z znanjem, sistematiko, strategijo in trdim ter pogumnim delom, tudi inovativni rezultati ne izostanejo. Podobno, kot so vrhunski dizajni najnovejše serije Akrapovičevih motorjev.

Ko sem imel popoldne v Kopru predavanja za študente sem razmišljal, koliko od njih je resnično pripravljenih stopiti na pot inovativnega dela. In koliko od teh se je pripravljeno soočiti z realnostjo težke zaposljivosti mladih in graditi svojo kariero na lastnih ustvarjalnih potencialih, razvijati svoje inovacijske in podjetniške veščine in morebiti odpreti lastno podjetje. Na fakulteti (UP FM) je več odličnih mentorjev, ki jih mladi lahko s pridom "izkoristijo". Še vedno pa je prepogosta praksa ta, da so študenti predvsem pasivni poslušalci in ne izkoristijo dovolj (še vedno) brezplačnega študija in časa, ki ga v študij vložijo sami. Naj omenim še svojo izkušnjo na MBA študiju (IEDC Bled). Pouk je trajal o devete ure zjutraj do poznih večernih ur, včasih tudi krepko čez polnoč. Ni bilo utrujenosti in zaspanosti, le želja pridobiti čim več znanja. Tudi od mentorjev, ki so bili ves čas v neposredni bližini in pripravljeni na pomoč. In takrat smo počasi spoznavali, da je to "bonus", ki ga je potrebno izkoristiti. Kajti ko študent postane zaposlen ali celo lastnik podjetja, praviloma ni več brezplačnih "svetovalnih kavic", ampak se znanje in izkušnje drago plača. V razvitem svetu se prav tako plača kreativne rezultate in intelektualno lastnino. Upam, da bo ta tudi v slovenskem okolju že jutri pridobila ceno, ki si jo zasluži. In prav zato je smiselno v študijske aktivnosti in managersko paradigmo vključiti vidike umetnosti, ki odpirajo nove managerske pristope in prinašajo ustvarjalne poti razmišljanja in dela.