Kako so me pritegnile zvezde

 

prof. dr. Andreja Gomboc, Fakulteta za naravoslovje in Center za  astrofiziko in kozmologijo, Univerza v  Novi Gorici

 

Nekaj mesecev po prvem pristanku človeka na Luni sem v Murski Soboti prišla na svet. V času odraščanja se mi je, majhnemu otroku, zdela prekmurska ravnica brezmejna, čas v njej pa je tekel zelo počasi.

Opazovala sem svet okoli sebe, rada brala knjige in dokaj zgodaj odkrila, da me zanimata matematika in naravoslovje. Posebno zanimanje za fiziko je prišlo v srednji šoli. Poleg tega, da je opisovala zakone narave, mi je bila všeč tudi zato, ker pri pouku fizike ni bilo učenja na pamet: s poznavanjem nekaj osnovnih zakonov, lastnim razmislekom in nekaj kritičnega sklepanja ali iznajdljivo idejo je bilo mogoče rešiti vrsto različnih nalog.

Kot marsikateri najstnik sem se spraševala o smislu življenja in sveta ter včasih zvečer ob pogledu na (takrat še) temno nočno nebo razmišljala o vesolju, zvezdah, planetih, ali obstajajo vesoljci ipd. Malo bolj trdne temelje je moje sanjarjenje o vesolju dobilo, ko sta mi v roke prišli knjiga Nebo in zvezde ter hrvaška revija Čovek i svemir. Ob prebiranju sem našla odgovore na nekatera moja vprašanja in navdušilo me je spoznanje, kako veliko lahko izvemo o drobcenih pikicah na nebu s sodobnimi napravami in znanjem fizike. In še posebej, koliko zanimivih novih ugank to znanje prinaša s seboj!

Odločitev za študij tako ni bila težka – vpisala sem študij fizike, zraven pa poslušala še astronomske predmete ter sodelovala pri ustvarjanju slovenske astronomske revije Spika. Ko je prišel čas za diplomo, sem izbrala zelo astronomski problem: Kako je videti padec zvezde v črno luknjo? in ga potem mlela še naslednja leta do doktorata. Po njem sem odšla na podoktorski študij v Veliko Britanijo, kjer sem se začela ukvarjati z izbruhi sevanja gama, kakor rečemo nenadnim eksplozijam zvezd, ki so tako silovite, da jih lahko detektiramo tudi če se zgodijo milijarde svetlobnih let daleč.

S proučevanjem le-teh in podobnih burnih dogodkov v vesolju, ki jih s pomočjo novih satelitov, teleskopov in modernih instrumentov odkrivamo vedno več, se ukvarjam še danes kot članica Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici. Svoje znanje o vesolju z veseljem prenašam na radovedne študente, pri raziskovalnem delu pa sodelujem v več mednarodnih kolaboracijah in tako spoznavam astronome z vseh koncev sveta. To se mi zdi najlepša plat mojega dela, saj so, poleg tega, da so zelo zanimivi ljudje, mnogi med njimi tudi izredno duhoviti, vsak na svoj edinstveni način.

Ob vsem tem se mi danes svet (vsaj naš planet) ne zdi več tako velikanski kot nekoč, čas pa teče veliko veliko prehitro...

Andreja Gomboc je redna profesorica za astronomijo na Fakulteti za naravoslovje Univerze v Novi Gorici. Dobitnica britanske nagrade Times Higher Education Supplement 2007 in Zoisovega priznanja 2015. Urednica spletnega Portala v vesolje, predsednica slovenskega tekmovanja v znanju astronomije pri DMFA Slovenije in organizatorka razstave Od Zemlje do vesolja v Tivoliju v Ljubljani ter prvega simpozija Mednarodne astronomske zveze v Sloveniji.